Zimska sezona vse močneje trka na vrata, žal pa bo v večini minila brez najboljše slovenske ter ene izmed najboljših nordijskih kombinatork na svetu, Eme Volavšek. Po težji zadnji sezoni, ko je Emi prav v času vrhunca, domačega svetovnega prvenstva, ponagajala poškodba hrbta, je sledilo izjemno poletje. Štiri tekme poletne velike nagrade, štiri uvrstitve na stopničke za zmagovalke ter rumena majica za zmago v skupnem seštevku poletnega svetovnega pokala. Nato pa znova šok ter skorajšnji zaključek sezone, še preden se je glavni del le te sploh pričel.
Pri športnikih se pogosto zgodi, da so v obdobju izvrstnih rezultatskih uspehov na naslovnicah številnih časopisov, spletnih strani, njihove slike in posnetki preplavljajo družbena omrežja, zanimivi so za sponzorje… prepogosto pa se morajo soočiti tudi z drugo platjo, ko so ob težjih preizkušnjah bodisi zaradi slabših športnih nastopov bodisi morebitnih poškodb kaj hitro pozabljeni. Tudi zaradi tega smo kljub temu, da je v prihodnjih mesecih žal ne bomo spremljali na skakalnicah in tekaških stezah, pripravili intervju z Emo, v katerem se je razgovorila o trenutni ter preteklih poškodbah, največjih uspehih kariere, načrtih za prihodnost, dotaknili pa smo se tudi nekoliko lahkotnejših vprašanj, s katerimi smo izvedeli kdo je po Eminem mnenju najboljši plesalec med klubskimi sotekmovalci ter katera je njena najljubša počitniška destinacija.
Za začetek gremo kar direktno na aktualno, a ne najbolj prijetno temo, in sicer trenutno poškodbo. Za kakšno poškodbo pravzaprav gre in kako je do nje prišlo?
Na žalost sem si med poletjem poškodovala meniskus in sem morala na operacijo. Pravzaprav ne vem točno kdaj je prišlo do poškodbe, med poletjem me je začelo boleti koleno, nato pa je med tekmami bolelo vedno bolj, zato smo opravili magnetno resonanco in ugotovili, da imam strgan meniskus.
Po prvotnih načrtih bi morala ravno v tem času opravljati še zadnje obveznosti pred pričetkom nove sezone svetovnega pokala, sedaj pa so se plani povsem spremenili. Kako danes izgleda tvoj vsakdan?
Moj vsakdan se je zelo spremenil od ostalih tekmovalcev, trenutno pa izgleda tako, da delam vaje doma in na Kinvitalu, imam fizioterapije, poleg tega pa delam tudi faks in berem veliko knjig.
Kljub trenutni težji situaciji pa imaš že nekaj izkušenj s tovrstnimi ovirami. Nenazadnje si imela oteženo že zadnjo zimsko sezono, v kateri je bilo na sporedu tudi nordijsko svetovno prvenstvo v domači Planici. Za kakšno poškodbo je šlo takrat in ali ti morda takratne težave pomagajo pri spoprijemanju s trenutno situacijo?
To leto sem imela kar nekaj težav s poškodbami, najprej se je začelo pozimi, ko so se začele težave s hrbtom. Na žalost se je to začelo ravno en mesec pred svetovnim prvenstvom v Planici, zato je bilo zame kar težko prvenstvo in zaključek sezone. Vseeno sem vesela, da sem lahko tekmovala v Planici. Že takrat pa sem začela sodelovati s Kinvitalom in do poletne sezone se je stanje izboljšalo. Z istim kineziologom sodelujem tudi zdaj pri rehabilitaciji kolena.
Po težavah je sledilo izjemno poletje. Na vseh posamičnih preizkušnjah poletne velike nagrade si stopila na zmagovalne stopničke, za krono odličnemu poletju pa osvojila še naziv najboljše kombinatorke na svetu v tem delu sezone. Kako danes gledaš na te dosežke in kakšno motivacijo ti dosežki predstavljajo za načrtovanje vrnitve?
Poletna sezona se je iztekla veliko bolje kot sem pričakovala, saj so poletne priprave potekale drugače kot prejšnje sezone. Skupna zmaga poleti mi je prinesla veliko motivacije za zimo, ki pa ostaja kljub poškodbi še vedno velika. Po planu se bom na tekme vrnila že proti koncu zime. Kljub temu da se bom lahko tekem udeležila že to sezono pa so rezultatski cilji bolj usmerjeni proti naslednji sezoni.
Če se vrnemo še nekoliko bolj v preteklost. Glede na to, da so v Sloveniji z izjemnimi dosežki v zadnjih letih v ospredju smučarski skoki ter tek na smučeh kot posamezni disciplini, kako to, da si se sploh pričela ukvarjati z nordijsko kombinacijo ter kaj te je prepričalo, da si vztrajala v tem športu?
Z nordijsko kombinacijo sem se začela ukvarjati v klubu, ko smo morali vsi do 15. leta tekmovati poleg skokov tudi v kombinaciji. Takrat so trenerji videli, da mi gre tek kar dobro in zato sem se odločila da bom v srednji šoli nadaljevala v nordijski kombinaciji. Kljub temu da trenutno še nismo na olimpijskih igrah, še vedno vztrajam in uživam v tem športu, saj mi je zelo pri srcu, sploh pa imam rada našo “fis nordic combined family”.
V zadnjih letih kljub še ne dopolnjenim enaindvajsetim letom pišeš zgodovino ne zgolj ženske temveč slovenske nordijske kombinacije na splošno. Kateri trije trenutki oz. uspehi kariere so ti najbolj pri srcu?
Trije najboljši trenutki moje kariere so svetovni pokal v Ramsau, kjer sem prvič pozimi stala na stopničkah svetovnega pokala. V zelo lepem spominu so tudi vse poletne sezone, kjer sem prvič stala na stopničkah na najvišjem nivoju, nato pa tudi prvič zmagala. Poleg vseh rezultatov pa se vedno zelo veselim, da odpotujemo na tekme pozimi in da se družimo s tekmovalkami iz drugih držav.
V reprezentanci imaš priložnost sodelovati z enim najboljših slovenskih trenerjev vseh časov, prav tako Ilirijanom, Goranom Janusom. Katere so najpomembnejše izkušnje, ki si jih do sedaj pridobila pri sodelovanju s trenerjem s tako bogato trenersko zbirko dosežkov?
Sodelovanje z Goranom Janusom mi je zelo všeč, mislim, da dobro sodelujeva in tudi vidim, da sem v teh letih napredovala v skokih.
Poleg reprezentančnih so seveda še posebej v tovrstnih, bolj zahtevnih obdobjih izredno pomembni tudi klubski trenerji. Kdo pa so tiste osebe, ki so ti na splošno najbolj v pomoč v obdobju rehabilitacije in si jim še posebej hvaležna?
Pri rehabilitaciji so mi najbolj v pomoč seveda kineziolog in fizioterapevt, trenerji iz reprezentance in klubski trener Žiga Mandl, psiholog in pa tudi domači. Vsem sem zelo hvaležna, da me podpirajo.
Kakšni so tvoji načrti in cilji za naslednje mesece ter naslednjo sezono?
Načrti za naslednje mesece so predvsem rehabilitacija in vrnitev na skakalne in tekaške smuči, nato pa tudi vrnitev na tekme. Najbolj pomembna mi je rehabilitacija, nato pa so cilji za sezono 2024/2025.
Zagotovo imaš tudi nekoliko bolj oddaljene sanje. Se nekoč vidiš na olimpijskih igrah, morda na letalnici, oz. katere so tiste dolgoročne sanje, za katere upaš, da se bodo uresničile v tvoji karieri?
Eden največjih ciljev so seveda olimpijske igre, ampak na žalost trenutno ženska nordijska kombinacija še nima prostora na njih. Upam, da nas bodo kmalu dodali na program in da lahko tudi mi doživimo olimpijske sanje. Seveda pa imam vsako sezono nove cilje.
Nordijska kombinacija je izredno specifičen šport. Če bi lahko spremenila eno stvar v nordijski kombinaciji, najsi bo to glede pravil, opreme, sistema tekmovanj, prizorišč… kaj bi spremenila?
Ja, nordijska kombinacija je zelo specifičen šport, ampak ravno zato mi je tako pri srcu. Edina stvar ki bi jo spremenila je, da bi se več ljudi zanimalo za njo in da bi bili na olimpijskih igrah.
Za zaključek še nekaj bolj sproščenih, zabavnih vprašanj: kdo izmed klubskih sotekmovalcev/sotekmovalk…
Ima najslabši okus za glasbo? Rok Masle in Matic Garbajs.
Ima najboljši stil oblačenja? Matija Štemberger ali Lovro Kos.
Ima najboljši smisel za humor? Timotej Jeglič ali Matija Štemberger.
Je najboljši plesalec? Benjamin Podobnik in Rok Masle.
Bi se najbolje odrezal na karaokah? Matija Vidic ali Maksim Bartolj.
Povsem za konec pa še pet »naj« vprašanj:
Ali imaš raje smučarske skoke ali tek na smučeh? Oboje imam rada na svoj način.
S kom iz drugih/tujih reprezentanc se najbolje razumeš? Razumem se z vsemi puncami, najbolj pa verjetno z Nathalie Armbruster.
Najljubša znana osebnost, ki bi jo rada spoznala? Filmski igralci oddaje Friends.
Najljubša aplikacija na telefonu? Nonogram.
Najljubša počitniška destinacija, kjer si že bila in najljubša, kjer še nisi bila, a bi jo rada obiskala? Od krajev, kjer sem že bila sta mi najbolj všeč Glasgow in Lillehammer, želim pa si obiskati Rovaniemi in vse nordijske države in pa tudi ZDA, Kanada…