Po včerajšnjem prazniku je pred vrati nov konec tedna, poln številnih preizkušenj za naše tekmovalce in tekmovalke. Večina najboljših skakalcev sveta je odletela čez veliko lužo, kjer so v ameriškem Lake Placidu načrtovani dve posamični tekmi ter obračun superekip oz. parov. Sredi tedna je najboljši slovenski skakalec vseh časov, Peter Prevc, napovedal konec kariere, obenem pa sporočil tudi, da ne bo nastopil na naslednji postaji svetovnega pokala. Namesto njega je mesto v naši reprezentanci dobil Maksim Bartolj. Na poti v ZDA smo izkoristili priložnost, da najboljšega slovenskega skakalca v skupnem seštevku celinskega pokala povprašamo o številnih temah in ga s tem nekoliko bolje spoznamo. V spodnjih vrsticah tako lahko preberete kako je le dobrih sedem let po pričetku treniranja smučarskih skokov prvič stopil na zmagovalni oder svetovnega pokala, kakšne so razlike pri prehodu na člansko raven, kakšni so njegovi kratko- in dolgoročni cilji, kaj meni o lovu na svetovni rekord, seveda pa ni šlo tudi brez sedaj že skoraj tradicionalnih rubrik, v katerih nam je Maksim med drugim zaupal kateri bivši Ilirijan je njegov najljubši športnik ter kateri izmed klubskih sotekmovalcev bi se najbolje znašel na karaokah.
Ravno v teh dneh v Planici poteka nordijsko mladinsko svetovno prvenstvo, na katerem si še lani, ko je to tekmovanje potekalo v kanadskem Whistlerju, zastopal slovenske barve. Nova sezona ti je prinesla prehod iz mladinske v B reprezentanco in prvo pravo sezono med člani. Kako doživljaš ta prehod na članski oder ter katere so morebitne spremembe, ki si jih opazil glede na mladinska tekmovanja?
Tekmovanja so za razliko od mladinskih večinoma na velikih skakalnicah in bolj razpršena po svetu, tako da se več potuje z letalom. Konkurenca je precej močnejša, tako da lahko ob majhni napaki hitro ostaneš brez finala.
Že v prvi sezoni si se, vsaj rezultatsko gledano, hitro stabiliziral v B reprezentanci ter postal eden od njenih nosilcev. Kako gledaš na dosedanji potek sezone, tako na poletni del, ki velja za bolj pripravljalnega, kot zimski, v katerem si že dvakrat stopil na zmagovalni oder celinskega pokala in trenutno v skupnem seštevku zasedaš visoko 5. mesto?
Zelo vesel sem, da sem poletno sezono, ki je bila rezultatsko zelo slaba, pustil za sabo in sem trenutno sredi najboljše zime doslej. Precej mi je sicer žal težav s slogom, ampak sem gotov, da bo priložnosti še veliko.
Omenila sva že uvrstitvi na stopničke celinskega pokala, ki jim lahko dodamo še lanskoletne stopničke na tekmi parov v svetovnem pokalu, posamični debi na tej ravni tekmovanj, prvi polet in nastop v kvalifikacijah na letalnici v Planici, pa zlato ter bronasto medaljo na ekipni preizkušnji lanskoletnega MSP-ja… katerega izmed teh ali morebitnih drugih uspehov v svoji karieri dojemaš kot največjega ter na katerega si najbolj ponosen?
Težko se odločim za eno stvar, ampak je to najbrž 2. mesto na celinskem pokalu v Innsbrucku, saj sem tam pokazal najvišji nivo do sedaj. Veliko mi pomeni tudi 2. mesto na superekipni tekmi v Romuniji, ker je bilo vse skupaj zelo nepričakovano, čeprav sem takrat samo bolj držal stik z ostalimi reprezentancami, Žiga Jelar pa je naredil razliko. Je pa bila to lepa izkušnja kako je stati na stopničkah v svetovnem pokalu.
Kljub že relativno bogati zbirki uspehov pa tvoja skakalna kariera sploh ne traja tako dolgo, kot bi marsikdo pomislil ob naštevanju teh dosežkov. Kdaj si pravzaprav pričel skakati ter kakšen je bil razlog za to, kljub starosti, ki bi jo marsikdo ocenil kot prepozno za pričetek ukvarjanja s športom kot so smučarski skoki?
Pred skoki sem treniral nekaj drugih športov, med drugim nogomet in atletiko, skokov pa prej nisem poskusil, ker mami ni pustila. Prepričal sem jo šele septembra 2015. Star sem bil 13 let in sem bil res gladko najstarejši od »cicibanov«, ki so trenirali pri Primožu Kožarju na »desetki«. Takrat mi je bila največja motivacija ujeti vrstnike, ki so trenirali na 40- in 60-metrskih skakalnicah. Težek moment je bil tudi, ko sem se moral odločiti za gimnazijo na podlagi skokov. Ampak, ko gledam nazaj, sem se odločil prav.
Naslednja postaja letošnje sezone zate so Združene države Amerike, kjer se boš priključil slovenski ekipi svetovnega pokala. Glede na to, da že imaš nekaj izkušenj z najvišje ravni, kakšne so tvoja opažanja glede največjih razlik med svetovnim in celinskim pokalom ter kakšna pričakovanja imaš pred koncem tedna v Lake Placidu?
Plan za Lake Placid je, da odskačem kot znam in sem skakal v zadnjih dveh tednih. Kaj pa bo to prineslo pa bom videl. Razlike s COC-jem so, da je v svetovnem pokalu vse narejeno veliko bolj »na uro«, seveda televizijski prenos, več gledalcev pa manj naleta.
Po preizkušnjah v Severni Ameriki se najverjetneje vračaš na tekme COC-ja. Kakšne imaš načrte oz. cilje za še zadnjih nekaj tednov letošnje sezone?
Želim si prinesti dodatno mesto za svetovni pokal, še bolj pa, da bi skakal konstantno daleč in lepo do konca sezone.
Če se ozreva še nekoliko dlje v prihodnost, imaš postavljene bolj dolgoročne cilje, oz. kakšne so tvoje sanje za kariero smučarskega skakalca?
Največji cilj je, da bi se nekoč boril za veliki kristalni globus, ker ko si enkrat na tem nivoju, pride vse zraven.
Format tekmovanj, prizorišča, pravila, oprema… če bi lahko v smučarskih skokih spremenil ali dodal eno stvar na kateremkoli področju, za kakšno spremembo bi se odločil?
Mislim, da bi vsakoleten lov na svetovni rekord privabil veliko gledalcev, tako da bi bilo dobro občasno poglobiti vsaj dve največji letalnici na svetu. Dobro bi bilo tudi čim bolj izločiti faktor vetra, da bi se tekme poenostavile in bi bil šport lažji za spremljanje. Res pa je, da je to skoraj nemogoče.
Da se še nekoliko odmakneva od skokov, kateri so tvoji najljubši hobiji? Kaj najraje počneš v poletnem času, ko imaš nekaj več prostega časa ter s čim odklopiš glavo od treningov in tekmovanj v zgoščenem sporedu zimske sezone?
Ukvarjam se s fotografijo in bi se morda nekoč rad v tem preizkusil tudi profesionalno, odvisno od prilike… Zelo rad tudi potujem, hodim v hribe in kolesarim.
Za konec pa še klasični rubriki:
Kdo izmed klubskih sotekmovalcev/sotekmovalk:
- Ima najslabši okus za glasbo? Timotej Jeglič.
- Ima najboljši stil oblačenja? Lovro Kos ali Matija Štemberger.
- Ima najboljši smisel za humor? Lovro Kos.
- Je najboljši plesalec? Benjamin Podobnik.
- Bi se najbolje odrezal na karaokah? Matija Vidic ali Matic Garbajs.
Pet “naj” vprašanj:
- Najljubši športnik izven smučarskih skokov? Primož Roglič ali Egan Bernal.
- S kom iz drugih/tujih reprezentanc se najbolje razumeš? Z nobenim posebej, mogoče še najbolj z Jonasom Schustrom, ker sva isti letnik.
- Najljubša znana osebnost, ki bi jo rad spoznal? John Summit.
- Najljubša aplikacija na telefonu? Spotify.
- Najljubša počitniška destinacija, kjer si že bil in najljubša, kjer še nisi bil, a bi jo rad obiskal? Kjer sem že bil – Fuerteventura, kjer še nisem bil – Zelenortski otoki, Sejšeli, Mavricij.