Ljubo Jasnič

  Ljubo Jasnič, aktualni klubski predsednik, je v športu že dolgo zelo znano ime. Ime z bogato zgodovino!

Že takrat, ko je pristal, da bo naš predsednik (torej, ko smo ga izvolili), je pristal tudi na pogovor za našo spletno stran. Ko je postal predsednik, iz tega ali onega razloga nismo našli urico za klepet o aktualnih temah. Sedaj to popravljamoč

Pogovor preberite v nadaljevanju

Pravzaprav bi bilo najbolje, če bi našega predsednika vprašali kaj v življenju pravzaprav še ni (uspešno) počel.

SPLETNA STRAN: SSK Ilirija je kar velik klub. Število članov je precejšnje, tekmovalcev tudi … Nalog je velikoč  Kam bi umestil predsednika klubač

LJUBO JASNIč: Najprej naj povem, da predsednik ni nekaj kar bi postavljali na piedestal. Predsednik ni nekakšen bog, ki lahko čudežno reši vse probleme povezane s klubskim delovanjem. V vodstvu smo se dogovorili, da bom deloval tako, da bo klub ostal stabilen, da bo ohranjal vse vrednote, ki jih je ustvaril in da bo razvojno napredoval. Da se bo razvijal v klub s svojim mestom v Ljubljanskem prostoru in v slovenskem ter svetovnem skakalnem športu. Da bo šel v korak s trendi na vseh področjih.

Predsednikovo delovanje naj bi bilo torej usmerjeno v sodelovanje z gospodarstvom, v sodelovanje z MOL (mestno občino Ljubljana), s športno hierarhijo, torej z zvezo in drugimi, ki lahko prispevajo k razvoju kluba. Operativne naloge in usklajevanja v klubu vodi direktor kluba. Tu mu jaz bolj pomagam kot vodim. Gre za administrativno tehnične naloge in stroko. Stroko v glavnem vodijo trenerji in skakalci.

 
SPLETNA STRAN: Razvoj pomeni tudi nove skakalnice, uresničitev starih načrtov v Ljubljani. Podutikč

LJUBO JASNIč:  Seveda so za skakalni šport najpomembnejši objekti. Skokov ni brez skakalnic. V Ljubljani že dolgo načrtujemo gradnjo večje skakalnice v Podutiku. Računali smo, da bo zgrajena približno takrat kot Šentviški tunel in obvoznica čez Podutik. Tu smo se ušteli. Projekt ni imel prave politične podpore. Premalo smo računali na to kar se je v Ljubljani zgodilo. Župan je tedaj, ko je kandidiral, obljubil Ljubljani stadion in gradnja le-tega ter drugih objektov je z njegovo izvolitvijo postala prioriteta. Denarja za druge velike športne objekte nekaj časa ne bo.

SPLETNA STRAN: Mar to pomeni, da skakalnice ne boč

LJUBO JASNIč: Prepričan pa sem, da skakalnica bo, čeravno bo treba nanjo še počakati. Od kar se je podrla Galetova skakalnica v Šiški in so bili skoki »pahnjeni« v Mostec (zelo lep kraj, vendar neprimeren za gradnjo večje naprave in razvoj), na tem področju ni pravega napredka. Ljubljana ima pravzaprav najdaljšo skakalno tradicijo v Sloveniji. Zaradi Ljubljančanov je bila zgrajena Planica, zaradi njih smo se enakopravno kosali v Evropi tudi na tem področju …  In zato bo večja skakalnica v Ljubljani! Zaradi tradicije! Računati je treba, da bo snega vsako zimo manj in da bo več skokov na plastiki. Zaradi tega je smiselno načrtovati povezavo zelenih, rekreacijskih in športnih površin od Mosteca do Podutika, ter v tem kontekstu tudi skakalnico(e). Pa odnehati ne smemo!

SPLETNA STRAN: Z vzdrževanjem objektov v Mostecu imamo kar nekaj težav. Lastnik objektov je mestna občina, ki je ustanovila Zavod Tivoli. Ta naj bi skrbel tudi za skakalnice. Tu marsikaj ni jasno …

LJUBO JASNIč: Tu je tudi vloga predsednika kluba. Z MOL moramo doseči nekatere dogovore v zvezi z vzdrževanjem. Ne predstavljam si, da bodo objekte vzdrževali ljudje, ki jih doslej še videli niso. Bolje jih na primer pozna podžupan MOL Jani Möderndorfer kot pa ljudje iz Zavoda Tivoli, ki naj bi sodelovali pri vzdrževanju. On je bil vsaj na naših tekmovanjih! Na tem področju je – ne zaradi nas – ampak zaradi nove politike mesta – marsikaj nejasno. Mi ponujamo rešitve …  tako vsekakor ne more ostati.

SPLETNA STRAN: Sodelovanje s smučarsko zvezo čutimo v klubu bolj kot tutorstvo. Kot, da je nekakšen skrbnik nad klubi.

LJUBO JASNIč: Drži. V praksi je preveč pojavov, ko ne moremo vplivati na odločitve SZ, posebej tedaj ne, ko gre za klubsko dejavnost. Občutek je, da smo mi zaradi zveze in ne zveza zaradi nas. Sistem ni zgrajen od spodaj navzgor. Kot, da gre za streho v zraku.

Še drugače povedano: v klubih leta in leta pridobivamo in vzgajamo skakalce, vlagamo vanje, da dozorijo in se na koncu (seveda ne vsi) uvrstijo v reprezentance. Ko so fantje v reprezentanci, vsi pozabijo na klub, celo na ime kluba, ki je tekmovalca vzgojil. Mi v naše člane leta in leta ogromno vlagamo. Zbiramo denar na vseh straneh. čaramo z denarjem. Za SZ, ko imajo tekmovalca v reprezentanci, ni več pomembno od kod nam bo denar za nove kadre, za vzgojo, za trenerje, objekte … Tu je treba marsikaj doreči, če želimo dobro slovenskemu skakalnemu športu.

Mi imamo svoje ljudi v organih panožne zveze SZ, vendar je vpliv nekaterih klubov in posameznikov prevelik, da bi prodrli z našimi predlogi. Na drugi strani gre za tako imenovano vrtičkarstvo. Vsak samo zase, drugi jim niso mar … To se prenaša na stroko, na trenerje, na skakalce in funkcionarje,  v reprezentance …

 
SPLETNA STRAN: Iz povedanega je čutiti, da ste nezadovoljni s povezovanjem kluba v zvezi, z vplivom na odločitveč

 LJUBO JASNIč: Že nekaj časa sem predsednik kluba pa še nisem doživel, da bi me poklicali (tudi predsednike drugih skakalni klubov) iz SZ na pogovor, na operativno usklajevanje, na dogovarjanje za skupno nastopanje. Vse je prepuščeno našim zastopnikom v organih zveze. Tu nastanejo problemi: prvič- ali se sestanejo ali ne; drugič – vpliv nekaterih posameznikov in klubov je pri odločanju prevelik; tretjič – trg oziroma ponudba in povpraševanje na področju stroke ni uveljavljen … In še kaj bi lahko našte

Naj še obrazložim. Življenje teče hitreje kot si želimo, zato sistem odločanja v SZ ni več skladen s časom. Zvezo oziroma panogo in klub je treba voditi sodobno, kot podjetje. V panogi sicer nimamo klasičnega kadrovskega trga kot v gospodarstvu, vendar paralele lahko vlečemo. Ali naši trenerji na ravni zveze dobivajo ponudbe iz tujineč če jih, naj gredo nabirat izkušnje in znanje še drugam. Menim pa da teh ponudb ni in zato niti na najvišji ravni ni strokovne kadrovske rošade. Nekateri so po deset let na istem stolčku! če bi na vrhu malo zamenjali stroko, bi jo lahko tudi v klubih. Poslediceč Hja, rezultati v reprezentanci.

SPLETNA STRAN: Ostaniva še pri kadrih. Omenili ste pridobivanje in vzgojo kadrov. Se vam zdi da smo v SSK Ilirija na dobri poti.

  LJUBO JASNIč: Ne trdim, da v klubu ni prizadevanja za pridobivanje najmlajših.. Toda čas nas bo povozil, če bomo čakali zgolj na propagandne akcije v sezoni, ko je sneg. Skoki so sicer res zimski šport in otroci so v glavnem prihajali k nam, ko je bil sneg. Snega je žal vsako leto manj, hladnih zim, ko lahko delamo umetni sneg je malo … Vremenoslovci pravijo, da bo v prihodnje še topleje. Skratka, lotiti se moramo novih oblik kadrovanja, prilagojenih razmeram. Skačemo lahko vse leto. Usmeriti se moramo tudi v šole zunaj Ljubljane, v kraje kjer ne ponujajo toliko športov kot v centru.

Za to bo treba nameniti tudi več sredstev. Brez priliva kadra ni perspektive skokov, ni razvoja kluba. Upam, da se tega zavedajo vsi v klubu, predvsem pa tudi zunaj kluba, na višjih ravneh.

O temu, da se je v klubu dobro delalo pričajo rezultati naših tekmovalcev v reprezentanci. Brez našega Jerneja Damjan bi se reprezentanci slabo pisalo. Svojo boljšo plat kaže Šinki, pa mlajši in mladinci …

SPLETNA STRAN: Za velike prireditve nimamo pravih objektov. Revija skokov izgublja pomen. Včasih se je v Mostecu izbralo nekaj tisoč ljudi.

LJUBO JASNIč: Menim, da bi lahko letos zbrali več gledalcev kot jih običajno prihaja na tekmovanja v Mostec. Treba bo medijsko bolj uspešno »lobirati«, pripraviti skakalno prireditev s spremljajočimi prireditvami, da bo dogajanje odmevna in da bo mladina zadovoljna, tako da bodo od srca rekli: »Kva je b’lo dobr’. Ejga, to je žur!« Z drugo besedo, da bo tekmovanje na višji vsebinski ravni in da bo vplivalo na razvoj tega športa in priliv novih skakalcev.

SPLETNA STRAN:  Imamo za takšne prireditve dovolj kadrovč

LJUBO JASNIč: Imamo! Pravzaprav sem zelo vesel, da imamo v SSK Costella Ilirija toliko klubu zvestih ljudi. Nekateri naši člani, starši – navajam kot primer – že leta nimajo otrok v pionirskih ali mladinskih vrstah, v kategorijah, ki jih trenirajo naši trenerji, pa še vedno aktivno delujejo v klubu. Nekateri celo nikoli niso imeli otrok v Ilirjanskih vrstah pa so neomajno zvesti člani. Tudi mlajši so zagnani. Vsi člani, zlasti starši vedo, da bodo s svojim prizadevanjem olajšali delo kluba in omogočili boljšo strokovno dejavnost. člane je treba pravzaprav samo organizirati in delo teče. V klubu imamo različne profile ljudi in praktično so vsi pripravljeni storiti korak več kot je »normalno«. SPLETNA STRAN: Kam bo sedaj usmerjena naša energijač

LJUBO JASNIč: Kot sem že omenil smo za sedaj nekako stabilizirali finančno organizacijske zadeve v klubu. Sedaj moramo energijo usmeriti v pridobivanje novih kadrov, v stroko in v vzdrževanje objektov. Tu je naša perspektiva. Predvsem pa brez množice novih cicibanov in cicibank na naletu najmanjše skakalnice ni pravega razvoja. 

Pogovarjal se je Brane Praznik