V soboto smo v Mostecu imeli otvoritev poševnega dvigala in praznovanje 40. obletnice delovanja kluba. Žal se predsednik, zaradi bolezni, slovesnosti ni mogel udeležiti, zato pa je vsem nam napisal nekaj besed, ki si jih lahko preberete v nadaljevanju.
Na spletni strani Smučarske zveze Slovenije si lahko ogledate nekaj fotografij, posnetih na prireditvi.
Za vse, ki se dogodka niste udeležili, pripenjamo še oba govora, ki ju je imel Zvonimir Borštnar.
Pismo predsednika kluba
Dragi športni prijatelji,
mineva dan, ko smo Ilirjani dosegli tretji gradbeni mejnik v bogati zgodovini kluba. Ob prvih dveh, izgradnji skakalnice na Galetovem in skakalnic v Mostecu – otvoritev poševnega dvigala!
Gre za nenehen razvoj, gre za gradnjo potrebnih objektov, kjer se vadi, tekmuje, zmaguje… Gre tokrat za »podelitev« medalj sposobnim, skromnim, delu in klubu predanim ljudem, ki te medalje lahko in jih dosegajo le na zemlji. Za svoje in prijateljev otroke, ki njihovemu zgledu sledijo v zraku. Oboji postavljajo sebi in športu spomenik v Areni Triglav, v našem Mostecu. Spomenik ni statičen, ni skulptura, je objekt, ki vedno dobiva nove razsežnosti. Njegove dimenzije so nepredvidljive, zarisane so le v glavah in v drznosti naših zvestih članic in članov.
Naj se vam zahvalim in izrečem opravičilo istočasno, bolezen mi je preprečila biti z vami v tem zgodovinskem trenutku za SSK Ilirijo in klube širše ljubljanske regije.
Zahvala gre najprej vsem vam, ki ste vsakodnevno vpeti v dogajanja v klubu, tako ali drugače. Ko bi vas poimenoval, bi moral začeti s priimki pri A in končati s priimki pri Ž. Zato izdvajam le en priimek, zaslužen za zadnjo, a ne poslednjo delovno zmago – Zvone Borštnar. Hvala ti Zvone za pogum, za vztrajnost, za trmo, za rinjenje z glavo skozi zid. Ob vseh težkih trenutkih, ko sem, skupaj z direktorjem Mihom Koprivškom, iskal nekatere izhode iz že skoraj nemogočih situacij, sem ti moral priznati, da dobro koristiš star slovenski pregovor: Vrzi ga v vodo, bo že plaval! Kaj sva z Mihom počela, da nismo opešali tik pred ciljem, nisem govoril nikomur. Ni potrebe, saj tudi vsi vi, dragi prijatelji, ne razlagate okoli o svojih podarjenih urah urejanju tega bisera Rožnika. In prav je tako, zmaga je naša, skupna!
Gospodu županu Zoranu Jankoviču gre posebna zahvala, da je s svojo prisotnostjo in otvoritvijo dvigala dal pomemben pečat projektu in izkazal osebno spoštovanje klubu ob njegovi 40 letnici. Ob podeljeni Plaketi mesta Ljubljane je to še en njegov globok poklon športu, športnikom, športnim delavcem!
Zahvala gre vsem visokim gostom, med njimi posebej vodstvu Zavoda Tivoli, ki je skupaj z nami reševal odprta vprašanja končne izgradnje in ekipi Rudisa na čelu z direktorjem mag. Andrejem Gorjupom, ki je skonstruirala, izdelala in montirala napravo. Vem, da je še mnogo takih, ki si zaslužijo pohvalo: od Zvonetovih delavcev, katerim vsem niti imena ne poznam do Rogljevih prostovoljcev v lesu, železu in betonu.
Naj ostanem le pri teh – vsem HVALA!
In kaj jutrič Na vrsti ste tekmovalci, na vrsti ste trenerji. Ustvarili smo vam pogoje,« naredite« nam zopet dobitnike olimpijskih medalj, zmagovalce svetovnih in vseh drugih prvenstev! Vzgojite nov rod Ilirjanov, ki bo s ponosom nadaljeval delo naših šampionov in bo ponesel v svet ime Ljubljane pa tudi novico o tej naši današnji zmagi. Navkljub težkim časom, ki pa jih pravilen pristop k delu in srčnost vedno premagata.
To bo najlepša zahvala vsem, ki so rodili in bedeli nad rastjo SSK ILIRIJA, vseh 40 let!
Hvala in srečno ILIRJANI vseh generacij!
S spoštovanjem,
Ljubo Jasnič
predsednik