Z neizmerno žalostjo in strtim srcem vam sporčamo, da je umrl Luka Koprivšek. V nadaljevanju objavljamo zapisa g. Ota Giacomellija in g. Primoža Ulage.
Umrl je Luka Koprivšek
Ljubljana – Minulo nedeljo, 28. oktobra, je v slovenskem glavnem mestu v 77. letu umrl Ludvik Koprivšek – Luka, v 70-tih letih prejšnjega stoletja prvi poklicni trener SSK Ilirija. Prav z mladimi skakalci, ki jih je vzgojil v Iliriji na čelu s Primožem Ulago, Miranom Tepešem, Vasjo Bajcem, Matjažem Debelakom in drugimi ter Matjažem Zupanom iz kranjskega SK Triglav se je pozneje proslavil najprej kot asistent glavnega trenerja in za tem tudi kot zvezni trener.
Omenjeni skakalni rod je v osemdesetih letih začel postavljati nove mejnike z imenitnimi dosežki na tekmah svetovnega pokala in je zadnjem obdobju naše nekdanje skupne države leta 1988 požel tudi prve kolajne na ZOI 1988 (bronasta lovorika M. Debelaka na veliki skakalnici in srebrno med ekipami) ter SP 1988 v smučarskih poletih v Oberstdorfu (Nemčija, 2. P. Ulaga).
Luka, tudi po poklicnem stažu nesporni starosta slovenskih skakalnih trenerjev, je v poklicu, v katerega ga je kot nekdanjega odličnega skakalca v vodo in ljubiteljskega skakalca na smučeh pripeljala raziskovalna radovednost, v različnih vlogah vztrajal tako rekoč do zadnjega, dokler ga s skakalnic pred nekaj leti, že kot upokojenca, ni pregnala zahrbtna bolezen.
Luka se je v mladosti ukvarjal z vsemi športnimi zvrstmi, ki so bile tedaj dosegljive otroku iz železničarske družine s petimi otroki. Poleg gimnastike, plavanja in skokov v vodo, namiznega tenisa in smučarskih skokov mu ni bil tuj niti nogomet niti druge športne igre. V zrelih letih je postal strasten igralec tenisa, ki je postal njegovo najbolj priljubljeno razvedrilo.
Ni dvoma o tem, da si je prav na ta način pridobil in ohranjal izjemen občutek za opazovanje in vrednotenje tehnike skakanja na smučeh, njegovega najmočnejšega trenerskega orodja, ki ga je odlikovalo in nedvomno tudi postavilo v ospredje trenerjev te smučarske discipline pri nas.
O. G.
Luka je bil moj trener od prvega dne, ko sem pri 10 letih (mislim da je bilo 1972) prvič prišel na trening v Mostec. Naučil me je osnovnih prvin tega športa, z malimi prekinitvami me je treniral praktično vso mojo kariero. Skupaj smo “prehodili” vse vzpone in padce ki so v športu sestavni del. Osvojili prve zmage, medalje! Spominjam se kako nas je kar nekaj let v poletnem času učil skokov v vodo na kopališču Ilirija, v mladosti je bil državni prvak v skokih v vodo. Da ne pozabim na najine tenis partije v prostem času pri Ruskem carju ali v Tivoliju, dobro je igral in me največkrat tudi premagal. Ostala sva v stikih vse do danes, ko je bil bolan in sva se le redko videla.
Luka še enkrat hvala ti za vse, počivaj v miru.
Primož
