… od daleč zgleda dobro, ko pogledate bližje, vidite,
da so samo kulise …

 

Pravijo,
da je Letošnji planiški praznik v celoti uspel, tako v
športnem kot v organizacijskem smislu. Menda je bilo na prireditvi več kot
50.000 gledalcev, ki so v štirih dnevih videli številne dolge polete. Okoli
ocene udeležbe se pojavljajo vedno znova dvomi. Dobro, naj imajo prav
organizatorji!

Optimizem je po izjavi predstavnikov OK Planice, med
organizatorji, gledalci in tekmovalci dvignila tudi novica o ureditvi
lastniških razmerij in o ureditvi Planice v sodobni nordijski center. Menda že
čez dve leti?

"Vsi skupaj smo lahko z organizacijo letošnje prireditve
zadovoljni. Je pa še nekaj
pomanjkljivosti, ki jih bomo odpravili do leta 2010, do svetovnega prvenstva v
poletih," je poudaril generalni sekretar Organizacijskega komiteja
Primož Finžgar, ki še ni mogel povedati, ali bo tokratna prireditev
prinesla kaj dobička, saj je bilo tudi letos nekaj nepredvidenih stroškov.
Računa pa, da bodo skozi prireditev vendarle prišli s pozitivnim rezultatom.

"Planica je bila tudi letos presežek, ne le v športnem
smislu ampak tudi sicer v navijaškem, saj je del slovenske nacionalne
identitete,« je poudaril predsednik vlade Janez Janša, ki je ob zaključku tekme izrazil čestitke tako
organizatorjem kot vsem, ki so zbrali pogum za polet.

Morda kdo res verjame vsem evforičnim in presežnim izjavam članov
organizacijskega komiteja in politični srenji, ki je dajala izjave po obisku Skakalne
prireditve (in prireditvenih šotorov) v Planici. Morda? Podpisani seveda ne! Še
manj fotoaparat, ki je zabeležil tisto kar člani OK niso videli. Ali pač?  Če je tako, potem je Planica res prava Potemkinova
vas.

 

Čas in pomanjkanje volje sta naredila v Planici svoje: 

Krajši sprehod med planiškimi skakalnicami med
osrednjo prireditvijo vzame tudi največjim optimistom voljo. Voljo verjeti vsem
evforičnim napovedim in pretiranemu optimizmu. Nehote se človek vpraša: »Le kdo
daje vsako leto Planiškemu komiteju v roke to prireditev in ali med odločanjem
res mižijo?«

Zob časa je uničil 120 metrsko skakalnico, pogled na
devetdesetko ni boljši. Kot, da sta prestali boje na Malom polju na Igmanu (za
OI 1984 sta bili tam zgrajeni skakalnici. Ob njih so bili med bosansko vojno
težki boji). Ograje preperele, stolpi uničeni … Ker poziminimamo urejene
skakalnice v Planici naši skakalci hodijo na treninge v Beljak, v Zakopane ali
…

V izteku skakalnice so med pragovi velike luknje.
Tako velike, da gre vanje noga odraslega človeka. S štiridesetke frčijo
plastična vlakna. Ob izteku 120 metrske je ogromno navlake.

Od kombija, ki ima
posebno zgodovino, do obtesanih tramov, starih valjarjev in uničenih reklamnih
tabel ter kupov raznega materiala. Kot da ga je nekdo tam namerno pozabil.
Seveda lahko vse to vidijo tudi obiskovalci. S ceste!

 

Da
bi razumeli, kaj Potemkinova vas je, se je treba za hip vrniti v zgodovino,
natančneje v carsko Rusijo v drugi polovici 18. stoletja.

Poleti
so vendar na velikanki …

Za objekti, ki služijo velikanki ali pod njimi, so
skriti ali samo »odmaknjeni« sodi (le kaj je v njih), ostanki streh, žice,
cevi, opeka … Blizu šotorov in objekta poimenovanega Kavka je stara cisterna za
plin, ki jo drži skupaj samo še rjavina in preperele žice …

Vse je odmaknjeno ali zamaknjeno za objekte samo
toliko, da ni na očeh. Da ne vidi televizijska kamera. Pod odrom za razglasitev
ima menda skladišče agrarna skupnost? Nagajivi veter je namreč na vsake kvatre
enkrat odgrnil zaveso, da so se pokazale vreče umetnega gnojila. Pogled pred
kamerami skriva množica ljudi pred tribuno.

Izdajalsko vreme je odkrilo tudi kupe narinjenega
blata za in pred prireditvenimi šotori. Grdo. Otoplitev je pokazala še nekaj
drugih nebodigatreba. Za kioski so stare ograje in panoji, pred njimi
pomendrane pločevinke.

 Tu ni problem pomanjkanje denarja kot stokajo organizatorji.
Tu gre samo za pomanjkanje volje. Treba je samo – pospraviti  – v glavnem – za seboj! Lanski gostinci in
lanski organizatorji!

 

O velikanki naj govorijo strokovnjaki. To je njihov
problem. Tudi o ograji ob doskoku, ki je takšna kot bi jo »vkup znosile srake«.
Podprta s »količki«! Težko, če bi prenesla močnejši udarec odpete smuči in –
bognedaj  skakalca. Tudi brežine kažejo nevarna
rebra. Fotografije ne lažejo.

Sodniški stolp dotrajan, v razsulu. Tudi mednarodni
skakalni sodniki, sključeni ob okencih in na prepihu se sprašujejo podobno kot
mi. Le kdo daje takšno prireditev v Planico?

  Presežki

Največji presežek je seveda v pijači in v pijanih.
Koliko alkohola je bilo prodanega menda ve samo bog. Pa še ta je raje tiho, da
ne bi preveč »slavil« slovensko nacionalno identiteto. In presežek je bil v
improvizaciji. Od zabitih podpornih kolov do prepredenosti Planice z
»dratovjem«. Presežniki so bili še v cenah na pultih vseh kioskov. Cela klobasa
(cene so na tem ceniku celo zmerne) 6 €, polovica »samo« 4 €. Kapa 18 €! »Vse
je poceni,« vpijejo prodajalci.

Vodja
varnostno-rediteljske službe v Planici Marjan Jakše je pojasnil: » … v
celoti je na letošnji prireditvi bilo opazno manj alkohola, vendar pa je
iluzorno pričakovati, da bo ta akcija obrodila sadove takoj, saj jo je potrebno
vnesti v zavest naroda …"

Nacionalna identiteta in akreditacije

 

Nacionalno
identiteto je bilo videti na vsakem koraku. Toliko pijanih je lahko samo v
Planici. Skandinavci totalno, severni sosedje komaj še hodijo, med našimi bi
lahko iskali s svetilko kdo je na spodnji meji …  Prepoved vnašanja alkohola na prireditveni
prostor ni kaj prida pomagala, saj so ga pravzaprav pred vhodom tudi prodajali.
Tisti, ki so imeli akreditacije so se lahko sprehajali ven in noter. Zunaj so
ob stojnicah pili in se znotraj »veselili«.

 

 

Druga nacionalna identiteta = akreditacija! PIŠEMO
SEVEDA O IZJEMAH! Nenapisano pravilo lovcev na akreditacije: Vsaj dve
akreditaciji na družino. Iz praktičnih razlogov: Dva gresta notri, eden z dvema
akreditacijama nato ven, da pripelje še tretjega in tako naprej. Najboljši so
seveda tisti, ki imajo okoli vratu dve, tri akreditacije. Med njimi so tudi takšni,
ki imajo s skakalnim športom samo toliko skupnega, da imajo znanca ali
sorodnika na zvezi, v kakšnem klubu, na ministrstvu … Samo da ni treba plačati
vstopnine. Slovenski nacionalni šport ali nacionalna identiteta, ki se nato
stopnjuje tako, da dobiš še nalepke za vstop v šotor s hrano … Pomanjkljivost

akreditacij so uporabniki »blažili« z menjavo med seboj: za dostop na 1 in 2 (kjer je mogoče dobro
fotografirati let skakalcev) za 20, ki ima še nalepke za dostop do hrane! In
nato zopet obratno! In vse moči akreditirancev so bile usmerjene v preslepitev
redarjev ob vstopih na posamezne dele prizorišča. Nihče ni kontroliral znotraj
prireditvenega prostora.

 

Dolgonoga lepotica s petkami je imela na primer
dostop do vseh položajev okoli skakalnice, do katerih pa prav zaradi petk
nikakor ni mogla.  Toda pomembna je
akreditacija!

 

 

 

 

Prihodnost, ki nam jo slikajo –
navdušuje! Jeseni bodo volitve!

Generalni
sekretar OK Primož Finžgar je v izjavi rekel, da bo treba do leta 2010
odpraviti še nekaj pomanjkljivosti. NEKAJ POMANJKLJIVOSTI???

 

In če strnemo še nekaj izjav: »…sam proračun petdnevnega dogajanja
je bil 1,7 milijona evrov, pri čemer so bili glavni viri sponzorji, prodaja
televizijskih pravic in denar od vstopnin. Največji stroški pa so bili priprava
skakalnice, za katero je skrbelo okrog 600 planiških delavcev, in pogodbeni
partnerji, ki so med drugim postavile tribune, šotore in studio …«

 

Odgovora
ali bo letos planiški plus ni.

 

Četudi
je letošnja prireditev uspela, pa kaže, da v prihodnje Planico čakajo še boljši
časi. "Prepričan sem, da bodo naši napori za modernizacijo tega objekta
obrodili sadove in da bomo v prihodnjih letih priča tekmam, ki bodo še boljše
in še bolj varne tudi za gledalce," je dejal minister za šolstvo in
šport Milan Zver, ki si je v živo ogledal tekmo. Meni, da bo pod Poncami
nastal center, ki bo primerljiv z najboljšimi v Evropi.

 
Le kdo ga je
»našponal,« da  trosi takšne nebulozne
ideje?

Ampak vseeno,
da bi se Zveru pozlatile besede!

 

Mi smo bili v Planici in spremljali tudi zakulisje. Videli, slišali, se
pogovarjali s tem in onim …  Tudi o temu, da je Planica res kot
Potemkinova vas – od daleč zgleda dobro,
ko pogledate bližje, vidite, da so samo kulise ali kot da bi se vrana opremila
s pavjim perjem.

 

In debate o stroki, ki se jo je lotil v Planici vsak, ki je vsaj enkrat z
dogami (z ukrivljenimi deskami za sode) peljal čez skakalnico na vaškem hribu
in se zato spozna na skoke: O temu ali bi bilo bolje, če bi bil »bolj« glavni v
skokih Ulaga ali Petek, ali če bi oba odšla in bi prišel nekdo tretji … Da sta
najbolj in že kar nekaj časa kriva za neuspeh reprezentance pomočnika glavnega
trenerja … Še bi lahko naštevali

Človek ne more verjeti, ampak je res. Fotografije res ne lažejo.

 

 

Menda je
za marsikaj kriv Walter Hofer – so se izgovarjali predstavniki  OK za odnose z javnostmi …  

Walter, Walter …