Ljubljana, 19. februarja – Ker smo vse bolj pozabljivi, nekatera sovpadanja pomembnih datumov naših znancev in prijateljev pogosto izpadejo kot naključje. Pa niso! Zagotovo ne, na primer, današnja 70-letnica Marjana Prelovška, imenitnega skakalca, državnega reprezentanta in dolgoletnega trenerja SSK Ilirije, enega izmed ključnih soustanoviteljev SSK Ilirija leta 1970. Prav tako ne gre prezreti častitljivega jubileja jugoslovanskega skakalnega reprezentanta in olimpijca Albina Roglja Bineta (Cortina d’ Ampezzo, 1956), ki bo jutri dopolnil 90 let!
Čeprav Bineta Roglja, akademskega slikarja in slovitega slovenskega karikaturista žal že dolgo pokojnega satiričnega tednika Pavliha, in Marjana Majča Prelovška ločita skoraj natanko dve desetletji, ju marsikaj tudi povezuje. Na primer skakalnica inž. Stanka Bloudka na Galletovem nasproti bolnišnice dr. Petra Držaja v Šiški, ki je bila od leta 1954 vse do srede 60-tih let prejšnjega stoletja glavni spodbujevalec razvoja smučarskih skokov v Ljubljani. Ves čas seveda v povezavi z nenadomestljivim Mostecom, kjer je že sredi 30-tih let prejšnjega stoletja sloviti Bloudkov Sportni klub Ilirija (največji in najuspešnejši slovenski športni kolektiv med obema svetovnima vojnama!) postavil svoj skakalni vrtec in skakalno šolo za številne rodove neugnanih nadobudnežev.
Bine Rogelj, doma na »skakalni« Verovškovi ulici v Šiški, je bil eden izmed sijajnih skakalcev prvega rodu po osvoboditvi, ki je na čelu z Janezom Poldo postopoma nadomeščal zgodovinski zaostanek za tujo konkurenco. Na zadnji prireditvi na prvi Bloudkovi velikanki je leta 1950 je opozoril nase s 110 metrov dolgim poletom. Prav posebej se je zapisal v zgodovino slovenskih nastopov na novoletni turneji štirih skakalnic 1953/54, saj je njegovo 10. mesto v skupni razvrstitvi (najvišje na 8. mesto se je uvrstil na tekmi v Oberstdorfu) šele leta 1985 izboljšal Miran Tepeš (9.).
Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1955, tako rekoč ves delovni vek (1953-1990) pa je kot karikaturist ustvarjal pri Pavlihi. Leta 1970 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Športu je ostal zvest tudi po končani skakalni karieri, z izbrano druščino je zlasti vneto igral odbojko,vse do nedavnega je redno nastopal na novinarskih smučarskih prvenstvih. Že vrsto let živi in še vedno ustvarja v Gozdu Martuljku. Ne gre prezreti, da je Bine Rogelj leta 1972 izdelal tudi imeniten klubski znak SSK Ilirija!
Ne bo vam žal, če boste na portalu SiolNET prebrali intervju z njim izpred nekaj dni.
Marjan Prelovšek je bil športni otrok Nogometnega kluba Ilirije, ki pa je kmalu, kot številni drugi Ilirijani, že zgodaj zašel tudi na Mostec in se zaljubil v skoke. Kar lep čas se je ukvarjal z obema panogama, skoki so prevladali šele ob koncu mladinskega obdobja. Odločilno za njegovo skakalno športno pot je bil prihod češkega trenerja Zdeneka Remse za krmilo jugoslovanske reprezentance (1970-1973), ki je tako rekoč povsem sovpadel z ustanovitvijo SSK Ilirija spomladi 1970.
V tem obdobju je postal državni prvak na normalni skakalnici, njegov mednarodni vrhunec pa je bilo 2. mesto (za zmagovalcem Walterjem Steinerjem) na tedaj slovitem neuradnem prvenstvu alpskih držav, tekmovanju za Pokal Kongsberg v Murauu (Avstrija).
Prezgodnja vrnitev Remse v domovino zaradi kratkovidnosti tedanjih smučarskih funkcionarjev je vplival tudi na Majčev prezgoden konec športne kariere. Na srečo se je Majč odločil za trenersko pot, ki jo je posvetil številnim skakalnim rodovom, ki so se medtem zvrstili na Mostecu.
Obema še na mnoga zdrava leta in vse najboljše!
Oto Giacomelli