Pa lepo po vrsti: Ko so učenci prišli v Mostec, so jih naši, recimo jim vodiči (vidite jih lahko tudi v fotogaleriji), popeljali na trim stezo. Menda so se učenci kar razgibali in namigali. Potem so se vrnili k skakalnicam in si ogledali najprej skoke svojih sošolcev, nato pa še Ilirjanov, skakalcev, ki so se pognali iz najvišjih skakalnic.
Nino, Ivana, Aljaža in Žada je v "roke vzel" trener Kristjan. Najprej jih je opremil s skakalnimi kombinezioni, ostalo opremo pa so prinesli s seboj. Hja, palice so morali začasno spraviti v garderobe, kajti na skakalnicah nimajo z njimi kaj početi.
Za tem jih je Kristjan podučil kako se je treba peljati po doskočišču skakalnice, nato kako se je treba postavitti in voziti na naletu, kakšen naj bo odriv in … (glej sliko)
Potem se je začel: padal je rekord za rekordom. Najprej na šestki štiri pa pet metrov …
Ko je bil strah premagan pa na petnajstko. Prvi rekord šest metrov, drugi osem, deset … V naletu pa huronsko navijanje sošolcev.
In to je to. Navijanje skakalce nese v nebo.
Čestitke vsem. Pričakujemo jih ponovno v Mostecu. Tudi druge junake. In starše prepričajte, da je to lep šport in prav nič nevaren.
Mimogrede sta se oglasila in si ogledali delček predstavitve še dva razreda iz osnovne šole Koseze. Tudi njim velja povabilo.
Potem so začeli skakati "profesionalni" skakalci. Nagajiva dekleta so jih nekoliko zmedla, ko so jih prosile za avtograme (in si precej glasno šepetale: "Tisti, tisti, s svetlimi lasmi, ja pa tisti, ki ima tako razprt slog …"). Ampak saj se res ne ve kdo bo morda nekoč svetovni prvak. Mogoče prav tisti s svetlimi lasmi, ali pa tisti z razprtim slogom.
Kdo jih ne bi slišal in komu ni bilo malce nerodno.
PRAVIJO, DA JE BIL NEPONOVLJIV DAN.
PRIDITE ŠE!
ILIRJANI